Kako prezimujete?

KUŽELJSKO OKNO

Ljudje sodobnih generacij ne upoštevamo več, da narava pozimi miruje in bi si tudi mi morali vzeti čas za počitek in regeneracijo, ne pa vse leto držati isti delovni tempo. Zato se je pametno vsaj potruditi za prezimovanje, ki nam bo omogočilo dober in zdrav spomladanski start.

Stvar je preprosta – psiho-fizično se moramo tudi pozimi držati na ravni, ki nam omogoča vsakdanje aktivnosti brez kopičenja stresa oziroma stresa, ki ga ne moremo sproti predelati. V ta namen vedno odlično in zanesljivo deluje hoja v naravi.

Vabljeni na Kuželjsko okno. Izhodišč za hojo je seveda več, tokrat predlagamo krajšo varianto. Parkiramo na parkirišču na Stružnici.

Stružnica je kraška planota, kjer je konec 18. stoletja zaradi krčenja gozdov nastalo eno najvišje ležečih naselij v Kostelu. Danes tukaj ni nobenega stalnega prebivalca več. Zlasti je bilo to območje pomembno med obema vojnama. Na začetku 20. stoletja je zagrebški inženir Rudolf Gorjan v Pirčah zgradil parno žago, ki je obratovala do leta 1927. Na Stružnici je bila uprava manipulacije in celo lovski gradič, lesni obrat je skupaj zaposloval več kot sto Kostelcev. Stružnica je bila z žago povezana 2 2,5 kilometra dolgo žičnico. Danes tu ni slutiti niti prisotnosti lesnega obrata, kaj šele množice ljudi, ki je tu našla delo, lovski gradič pa so med vojno požgali italijanski vojaki.

Očitno vse mine in ta kraj danes prežema popolnoma druga energija – bogat gozd.

Sledimo markacijam ob poti, ki nas najprej vodijo do vrha Kuželjske stene na 867 metrov nadmorske višine, od koder se bo pogled raztegnil po zgornjekolpski dolini in po obrisih vrhov sosednjega Gorskega Kotarja. Proti oknu pa se spustimo še nekaj metrov in če je odprto, skozenj vedno vidimo kostelsko vasico Kuželj – tako slovenski kot hrvaški Kuželj. Ne samo, da je hrvaški na desnem bregu Kolpe, ima tudi cerkev, ki je na slovenski strani ni.

In še zanimivost – domačini so v preteklosti Kuželjsko okno imenovali Mala vrata. Verjetno je 7-metrsko naravno odprtino v steni res bolje razumeti kot okno, skozi katerega pogledamo, ne kot vrata, skozi katera vstopamo …