Grad Kostel z zanimivostmi v številkah

1336

Grad Kostel je v Sloveniji zagotovo edini slovenski grad, čigar letnica njegove prve omembe kot Graffenwarth v ohranjenih pisnih dokumentih – 1336 – se v celoti ujema tudi s poštno številko kraja Kostel, ki je po naključju prav tako 1336. Kamniti grad Kostel se mogoči na koničasti vzpetinici v kanjonu rekel Kolpe v istoimenski pokrajini Kostel. To je tisto ime, ki ga večina Slovencev izgovarja s precej preozkim o in ga pogosto niti ne zna natančno umestiti na zemljevid Slovenije. Prav zato grad Kostel velikokrat opisujemo kot spečo kraljično, ki se bo zdaj zdaj zbudila in nenadoma z vso očarljivostjo pomežiknila turistom.

1 grda turška prevara

Kljub današnji slabi poznanosti je grad Kostel že v srednjem veku predstavljal pomembno točko, zlasti v času turških vpadov. Vendar je Turkom v resnici uspelo priti za grajsko obzidje le enkrat, leta 1578, in še takrat s prevaro – Turki so se preoblekli v hrvaške kmete in se celo z dojenčki na rokah pretvarjali, da so begunci, ki bežijo pred Turki. Domačini so jim gostoljubno ponudili zatočišče in jih spustili za grajsko obzidje, prevarantski begunci pa so ponoči odprli vrata grajskega obzidja, spustili noter preostalo turško vojsko, ki je napadla prebivalce, izropala grad in s seboj odpeljala veliko jetnikov.

2 požiga

Grda Kostel je tisti izmed slovenskih gradov, ki je utrpel dva uničevalna požiga. Prvega leta 1809, ki ga je zaradi upora Francozom (to je bila največja vstaja proti francoski okupaciji na slovenskem) zagrešila Napoleonova vojska, in drugega konec leta 1943, ko so grad požgali partizani, da ga ne bi zavzele domobranske enote.

2. največji grajski kompleks v Sloveniji

Grad Kostel s pripadajočim spodaj ležečim trgom predstavlja drugi največji grajski kompleks v državi, prvi in največji je seveda celjski. Bil pa je v svoji zgodovini, njegovi prvi lastniki so bili Ortenburžani, tudi v lasti mogočnih celjskih grofov, ki so ga v 15. stoletju dozidali in razširili v eno največjih utrdb na Kranjskem.

4 dni za gavge

Grad Kostel je imel tudi svojo sodno oblast in še danes so na poti do gradu – na razpotju, vsem dobro in jasno na očeh – dobro vidne lesene »gavge« ali vislice, na katerih so na smrt obsojene kršitelje obešali samo na določene štiri dni v tednu: v ponedeljek, torek, četrtek in nedeljo.

10 skrivnih simbolov

Grad Kostel je tudi grad, na katerem od leta 2019 poteka igra pobegov Castel Escape Kostel. Zanimiva, interaktivna igra, ki temelji na resničnih zgodovinskih dejstvih in v kateri obiskovalci rešujejo 10 z gradom in njegovo zgodovino povezanih miselnih izzivov. Za uspešen pobeg morajo razvozlati 10 skrivnih simbolov, kar pomeni, da so rešeni pred gavgami in za vedno vpisani v knjigo častnih članov skrivne kostelske bratovščine.

1 sam letni čas za jogo na gradu

Grad Kostel je še danes samo lepa kamnita utrdba, na kateri ne najdete nobenih umetnih materialov, zato kot tak zagotavlja idealno naravno in zelo prijetno meditativno okolje za vadbo joge. Poleti vsako soboto na gradu Kostel poteka vodena vadba hatha joge, kjer ste v edinstvenem grajskem ambientu  dobro prizemljeni na trdnih tleh, a tik pod modrim in toplim kostelskim nebom lažje in v lepšem stiku sami s sabo.

Krošnjarski patent 1492

Grad Kostel gosti stalne postavitve tematskih razstav, kakor je na primer septembra 2019 postavljena razstava na temo kostelskega krošnjarstva z naslovom Krošnjarski patent 1492, pa tudi številne gostujoče razstave in dogodke.

Letnica 1492 je za Kostel in okolico pomembna, ker je cesar Friderik III. Tega leta lokalnemu prebivalstvu Kostela in Kočevske podelil krošnjarski patent, da bi omilil njihovo preživetje, saj jim je omogočal prosto prodajo izdelkov po avstro-ogrskih deželah. Razstava predstavlja poklice – od obzerantov, do vurmoharjev –, ki so jih takrat opravljali na omenjenem območju, in z njimi povezane anekdote.